Čas za spanje

Ernest Alilović

v sobi razločim zgolj
obrise predmetov ki jih polni
temna snov polnoči
oči sem pustil odprte
morda ujamejo liso
svetlobe kakšnega
avtomobila zunaj
in se je oprimejo
dokler ne izgine
in sem spet prepuščen
obrisom
obrisu samega sebe
votli posodi
telesu
ne to ni moje
lahko je od kogarkoli
samo ne moje
kogarkoli drugega
vzamem v ekipo
njega izberemo na koncu
škarje kamen pa papir
samo sedi tam
in se opazuj
kako kaplje dežja
režejo tvoj odsev
v oknu
a greš z nami na pivo
a boš kej rekel že enkrat
kje si bil
s kom si bil
zakaj si namrščen
a ti ni lepo doma
pa pojdi torej
naj drugi skrbijo zate
to bodo sigurno znali
bolje od tebe
pred čim se zapiraš tam notri
pred čim bežiš
veliko več te je
kot si misliš
ne poslušaš me
ne poslušaš se
ne poslušam se
ne obstajam
samo še pet minut

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s