Jebi se smrt

Vid Sagadin Žigon

Jebi se smrt zavetnica
črvov v tvojem zgaranem
naročju ki je kot crknjen
ekran med gledanjem
superbowla sredi sendviča
ugasnjena usta nikoli več
izgovorjena beseda premolk
vedno na napačnem koncu
vedno v nepravem trenutku
v tvoji shirani dlani ki si ga
kot dildo meče na roke
odjeban čas brez smisla
za večnost trenutka jebi
se smrt postarana kuzla
ki te nategujejo kozli užitka
da bi prestavili hropenje
omrtvelih mišic na vekah
zdrkanega sonca ki mu
nikoli ne pride do konca
kot tranzistor ki hrešči od
nezavednega izklopa na
tračnicah impotentne izgube.

Jebi se smrt ker nikoli nisi
ljubila nikogar ker ne veš
kako je ko te meč bolečine
ki nikoli ne mine prebode
v srce milijardokrat večjih
sanj kot so tvoje pritlehne
zgarane od pošiljanja na
ono stran kjer se kopičijo
kosti dinozavrov ki se še
kar obračajo od osuplega
ugibanja kdaj bo napočil
tvoj čas ki nikoli ne pride.

Ko mi bo prišlo nočem
da mi pride v tebi saj ne
znaš vzdihovati niti hliniti
da vzdihuješ ampak kar
naenkrat bog te jebo kar
na lepem obmolkneš
kot da se ni nič zgodilo
in mi hočeš ukrasti željo
po sebi ki s tabo nikoli
priznaj si nikoli ni imela
prave zveze kot da sem
ves ta čas natepaval zgolj
tvoje bogaboječe truplo.

Jebi se ti in tvoji premolki
ki mi kastrirajo užitek ko
se ljubim s sabo že dolgo
vem da nisi za nobeno
rabo niti za vabo ko lovim
orjaška sonca v tem morju
življenja brez konca nisi
saj se neprestano ješ od
tvojega žretja me bolijo
jetra od tvoje nekrofilije
mi razpadajo žile jebi se
smrt ti in tvoji častilci ki
ne premorejo smisla za
vertikalo ki ni naše nabodalo
ampak je priznaj si tvoja smrt.

Jebi se smrt enkrat za vselej
in ne hodi mi jokat ker te
ne jebem pet posto ampak
odhajam kjer te ni odhajam
kjer sem že davno odšel
kjer ni prostora za tvojo
podrepno solzavost za vse
tvoje odpustke in mrtvaške
govore v jami iz tvojih kosti
ne jebem te ker me ni v tvoji
jami ki se predaja omami
tvojih neizživetih dni jebi se
kurba in pusti me da trajam
v svoji neustrašni večnosti.

Ko pride čas in enkrat pravijo
da bo prišel te bom gladko
ignoriral iz tvojih cap si bom
naredil kostum Dioniza in
se razstelesil pred tvojimi
prestrašenimi očmi ne moreš
mi ničesar ker me ni ker sem
bil kjer tebe nikoli ni bilo o
smrt ti sedlo mrtvega Boga
jaz pa sem živ in prav nič
kriv za to odjebi smrt pa bo.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s