Zadnji Ignor v devetnajstem letu tretjega tisočletja. Še smo bili živi. Ne samo, da smo migali, tudi minglali smo. Čričkali. In vsake toliko zakrempljali. Tako kot prejšnje leto smo tudi ta december pripovedovali. In kantavtorjali in pa malce rokenrolali. Prišli ste se pogret, razgret, ne pregret in malce pomedvedit. Kje smo uživali tretjo sredo v decembru? V območju medveda, skupaj s pripovedovalcema Ano Svetel in Matijem Drobnetom – Macotom, ter tremi kantavtorji: Matejem Kavčičem, Matejem Krajncem, Matejem Kermaunerjem. Za sklepno dejanje pa še s celim bandom – Kliniko Denisa Kataneca. Vse to poleg železnega repertoarja – kolumne Mihe Zadnikarja in Jezikovnega kotlička Vida Sagadina Žigona.
I G N O R 