Ivana Maksić

Boljševiki ne nosijo spalne srajce
Krc, krc, po zobeh stopnic
Stopamo smelo, nikoli na kolenih
So letele pelerine gospa
Bog ne more v krsto, Bog ne paše v grob
Nadežda se posmehuje prazni postelji
Vrže me na vlak, pretihotapi me
Hočem, da me srkneš kot vodko, na eks
Vilice za šarkelj bodo letele z balkonov
Kot kapitalistične granate
Vrni nasmeh na svoje ležišče
Marširamo: nikoli več
Njihovi žepi, polnjeni z našimi žepi
Prevrnili smo se, vsi rudarji, do zadnjega, kot dež
Naši otroci in njihove žlice ribjega olja v soboto
Kobila je na sebi zbirala slano
Solza ji je ledenela pri minus trideset
Nadežda je sebi kradoma priredila pillow talk
V snu je poljubila napeto puško
Majakovskemu je izginil kozarec marmelade
Zbrisana kot Ljilja na fotografiji z drevesom¸
Pridi, šepetaj mi kot gugalnica
Razlival se ti bom po prsih, grlo
Na križišču. Poljubno me retuširaj.
Vojak, breja kobila noče čakati.
Posesaj komunizem z mlekom,
Naj ti ob pravem času kopljejo jame, sin.
Boljševiki ne nosijo spalne srajce.

(prevedel Vid Sagadin Žigon)

Izpelji / Osebno / Nič skupnega / Za risat / Ponovi

Gregor Podlogar

Izpelji
Tudi če boš ostal do bolečine pridejo
Drugi tudi glas nas tudi ne vstopajte
Lahko noč nihče izpelji kot nekaj brez
Nečesa je svoboda in njene sestre

Osebno
Ker je osebno nikograšnje
Glagol gleda vprašanja ne
Nujno na koncu stvari starejše
Od človeka govorijo skrivnosti

Nič skupnega
Zgodovina prede skrivnosti
Stoli niso krinka pravice
Niso nikoli čakali svoboda
Je jesen vsaka prava vojna
Je vojna s samim sabo

Za risat
Nič gostote ni več raztrgan
Jogi brca dan je len jelen je
Če bi rad všečkaj več soli
Na rano po hrbtu gozd riba
Ribez si pozabil zadaj
Se smeji za risat ja za

Ponovi
Zdaj sem podoba človeka
ki mi jo je dodelila družba
Majhna blagodejnost
Blaga vse oči vseh stvari
Hkrati rad te imam ko mi
Rečeš Ne
Ah samo mraz je večji
Od človeštva

Ernesto G., Bolivija, 39 let / kar moram vsak dan videti / regrat

Alenka Jovanovski

Ernesto G., Bolivija, 39 let

srce, izpostavljeno kakor ravnina
ki sprejemaš vse: žarke, kaplje, mraz
žejo, rane, glad –

drobna, v zemljo skrita bitja, ki napadajo
ta preživetje –

naša gola koža se svetlika kakor dolarji
v pogledu ostrostrelcev –

srce, kako mi piska v pljučih
veter skozi pampo
srce, ki se razlilo v kontinent –

hrapavo srce, porozno, kamen
sestradani in bolni campesinos

v strah ščitijo vzroke svoje bede
svoj kruh brez moke
slepe miši se igrajo z njimi –

kdaj se prebudijo, kdaj –

srce, kam vodiš

kaj res poznam

tvoj kraj –

kar moram vsak dan videti

kar moram vsak dan videti
je to, kar ni –

kako globoko gre odvisnost
kako številka proizvaja
koliko povodcev
kateri zategi

kje so fuge in razpoke
kje škrtajo kosti
kje se limfa razliva

in –
kje se neopazno,
na meji
na prelomu algoritma

zgodi

in je
prostost.

regrat

za LSR

ko pade noč
in pade sneg
in napovedujejo ledeno dobo
da bo travnik,
ta mehki valoviti in zeleni, z vodo napojen
kjer smo si včasih dali rok
– ali pač rumen
poslednjemu kašlju sonca vdan –
zares neviden
prekrit z ledeno skorjo
v gene so vbrizgali beton
otrple celice
prestrašeni kristali
sprijeti v verige trgovin
ven ne morejo
kemične vezi zapolnjene zapahnjene
na nek način so mislili
da bodo obstali
in tudi so obstali
nič več ne teče ne objema
hlapcigospodarji
hlap i spoda j
pri dnu srebrne bubice
včasih migotajo
v navarnosti otrpnejo v jeklene kuglice
ne morem kaj, pa rumeno plamenim
uporabim zob, pa dolbem
raza, vsek, špranjica
ljubljenje, tudi ko ni osnovnih pogojev za to
moji pogoji so odsotnost pogojev
biti sama sebi drugi
razpadanjesprijemanje

pada prijem
nabiranje moči za sunek gor
rahljanje in obrat

PESEM JE DELANJE
RAZPOKA DELA SVETLOBE

dent de lion:
regrat, po slovensko

Error

Ignacio Perini

An unknown error occurred
connection is lost
it has stopped working unexpectedly
an unexpected error

We tried everything
something is technically wrong
something is wrong; now we know it
this site is potentially harmful

There was a problem processing your request
registry error
there was a problem sending your message
syntax error

Unable to find friends
you can’t follow any more people
an internal error occurred
check your content

Has stopped responding
not responding
not responding
not responding

It seems we have some problems on our side
unable to connect
you’re offline
we can’t find what you’re looking for

go back

Error 107
ignore
error 229
ignore
error 303
ignore
error 404…
well, this is embarrassing

Fatal exception error
protection error
a virus was found
connection expired

This site is not trusted
your connection is not private
your connection is not secure
unit does not exist

Try again
try again
try again
we’re experiencing technical difficulties

Try again
try again
try again
please try again later

This message is too long
you can wait for response or kill the process
learn more
check your content
learn more
this message is too long

Sorry,
something went wrong

Zaščita / Pred rojstvom / Dovoljenje

Maja Miloševič

Zaščita

Orgazem pesnice
na napačnem delu zgodovine.
Ovohavanje nežnosti se ustavi,
ko nabiralka postane multipraktik.

Pred rojstvom

Porcelanastim punčkam citiram Morrisona.
Podrobnosti ležijo v pozabljeni škatli.
Sedim na pločniku,
se delam, da me ni.
Na plašč so mi narisali luknjo.
Prevelika je, zato se je sramujem.
Premajhna je, zato se je sramujem.
Pustim si zamujati in besno masturbiram.
Socializacija,
napor, ki ohranja.
Kaj, kje, kdo?
Oseba je milijon reakcij.
Ohranjati se pri zavesti, ko odrasteš.
Zaletim se v predstavo o sebi.
Bliže sem, kot bi si drznila.

Dovoljenje

Kdo smo, drobtinice na busu dvaindvajset,
ki sanjamo prvo kofeinsko bombo?
Vedno upam, da bo nekdo,
ki mu gre bolje od mene,
ki je mlajši, lepši,
fizično bolj zmogljiv.
Nimam slabe vesti in mu odvzamem stol.
Kdo bo prej, kdo gre nazaj?
Psihoanaliza. Mačoti, seksulje,
namočene v lubrikant,
z željo po …
Razrezati se.
Dovoljenje
za avtoagresijo
je pridobljeno
z rojstvom.

Pesem za Jureta Detelo

Iztok Osojnik

To je že nevemkatera pesem zate Jure,
vsake štiri leta spišem novo, ne da bi
me k temu priganjali zunanji razlogi.
Ponavljati že napisane reči se mi
ne zdi produktivno. Tvoja zbirka
Mah in srebro bo kmalu v prevodu
izšla v New Yorku, kar je edino
pošteno. Že zdavnaj bi te morali
objaviti na tujem. Na Poljskem je izšel
izbor, nekaj pesmi je Fiona objavila
v Angliji. O tebi smo veliko pisali,
ti posvetili simpozij, o tebi predavali
na tujem, nazadnje v Kalkuti v Indiji.
Toliko zmoremo, še vedno smo
obstranci, časi so drugačni, ne pa navade,
a še vedno hodim po poteh, ki sva jih
snovala skupaj. Prej robnih kot obrobnih.
Trenutno ni najboljši čas za pesmi,
a kateri bi lahko bil boljši, če ne prav
ta. Kiham, majske trave mi vsako
leto otežijo dihanje. Pred tednom dni sem
o tebi govoril po radiu, končujem pesmi,
ki jih pišem na predlogo tvoje zbirke
Mah in srebro. Kar nekaj časa mi je vzelo,
da sem se prebil tudi čez to pesem, mislim,
nisi morilec, te pa razumem, vem, o kakšni
odgovornosti si pisal. V svetu si iskal pomene
glasov in v njih spoznaval samoto groze
pred tujim trpljenjem. Svet se zaradi tega ne
bo spremenil, a ti majhni posegi so odprli
globoko rano vesolja. Ne zaradi preživetja,
ampak v kolektivnem uničevanju, za
zločine samomorilskih bitij, ki so kot prvo
svojega boga umorili iz oblastnega pohlepa.
Zločin je večen: nisem sodeloval, a živel
sem med njimi. Drugo sta prah in pepel.

Ako ikad saznaš sve

Dragan Mučibabić

Tebi posvećujem i puno više
od ovoga malo što imam.
Ako ikad saznaš sve.
nije to ono pravo jer
za tebe imam i više od toga.
U noćima dugim kulu od želja
samo za tebe snivam budan.
Ništa to nije veliko i vrijedno
koliko je silno imati tebe,
neprekidnu, trajnu,
moćniju od groma.
Tebe, oštar pisak
parne lokomotive i
jedva čujan plač violine.

Če boš kdajkoli spoznala vse

Mnogo več od tega malega,
kar imam, posvečam tebi.
Če boš kdajkoli spoznala vse,
to ni tisto pravo, ker
za tebe hranim celo več od tega.
V dolgih nočeh samo za tebe
stolp želja v budnosti sanjam.
Nič ni tako veliko in vredno,
kot je silovito imeti tebe,
neprekinjeno, trajno,
močnejšo od groma.
Tebe, rezek pisk
parne lokomotive in
komaj slišen jok violine.

(prevedel Vid Sagadin Žigon)

louder than bombs

Ana Pepelnik

To ni angažirana pesem.
Gledala sem film
in zdaj remiksam.

Ko je prizor kjer ženska
in mama in fotografinja
govori o depresiji. Ko je

prizor sprožil moment
sentimenta da je bolelo
za nazaj. Ko opiše kako je

ko se vrača nazaj k ljudem
ki jih ljubi
neizmerno in da ni problem

v tem da me ne marajo. Najbolj
krut je moment ko si čisto
prepričan da te ne rabijo. To ni

kopipejst. To je še en zapis
kako lahko sam sebi uničiš vse.
Kako si razbijaš in lomiš

svojo mini okolico in se ko te
vsebuje delaš da te ni. Ko se
trudiš izginit čeprav si. Ko sem

zavidala ljudem bele zobe. Ker
se lahko široko nasmihajo in misliš
da so prijazni. Ko sem zavidala

lepim puncam da so všeč tistim
fantom ki jim nisem bila všeč.
Ko sem zavidala visokim ker

so bolj blizu nebu. Ko sem zavidala
čudakom da so čudaški ker so bolj
zanimivi. Ko sem zavidala posebnežem

posebnost ker so bolj opazni.
Ko sem zavidala skodranim
kodre ker so bolj blizu vesolju.

Potem sem si z alkoholcem
na notranjo stran zapestja narisala
podpičje in rekla fak of. In ja.

Jaz sem vedno ZA. Jaz sem proti
vsem kretenom ki iz moje dežele
delajo slabo deželo. Meni gre na

kurac bodeča žica teh kretenov
ki vsak dan ubije najmanj enega
jelena. Pa ne kot simbol.

In zdaj. Januar je. Enajsti po vrsti.
Zelo zgodaj zjutraj sem z vročino
Krožila po stanovanju in rekla

(ne svojemu) bogu da naj odjebe
ker mi je že drugo leto zapored
januarja vzel Davida. Prvi je

ikona moje družine. Drugi je ikona
(mojega) sveta. In v tej pesmi
je edina bomba pesem

ki jo v tem trenutku glasno berem

Ne odprem Strah.zip

Martin Piekar

Ne odprem Strah.zip
niti klik niti odklik
administratorske pravice prosim, to datoteko hočem
dekonstruirano
telo pogojuje protitelo
če dovolite, ne verjamem
v spontano samoinstalacijo
v meni se nekaj izvaja
in neznani založnik
tega podatkovnega zapisa, ki se
ponavlja, zmedeno pošiljanje
nefrankirani paketi s praznimi
algoritmi, vzplamtel
horizont pričakovanj in
gospod procesor vodi
legijo prestrašenih
hvala, ne želim posodobitve
nezaželene datoteke
protitelo pogojuje
razvoj telesa
pod taktirko programskih jezikov: fetus digitalis
gotov sem
da je odgovor negotovost
če pričakujem gotovost
se me boji nesreča

(prevedla Anja Silovšek)